1. Zakaj so žitarice tako slabe in katere OH jesti?

V tem sklopu člankov bomo odgovorili na 10 najpogosteje zastavljenih vprašanj v zvezi z prehrano za zdravje in visoko zmogljivost. Vprašanja in odgovori so iz knjige Aktivirajte Potentio telesa in uma, ki je bila s prvo izdajo neverjetno hitro razprodana. Začeli bomo s prvi vprašanjem:

1. ZAKAJ SO ŽITARICE TAKO SLABE IN KATERE OH JESTI POLEG NEŠKROBNATE ZELENJAVE?

Če spravimo celotno človeško zgodovino v eno leto, je človek odkril žitarice in kmetijstvo šele včeraj. Žitarice so zgodovinsko gledano popolna novost v primerjavi s hrano, ki vsebuje večji del maščob in beljakovin. Če vprašate kateregakoli evolucijskega biologa, vam bo razložil, da se velika večina naše biokemije in fiziologije ni spremenila že več deset tisočletij. V deset tisočih letih od odkritja kmetijstva in njegovega velikega vpliva na človeško prehrano je imela naravna selekcija premalo časa, da bi naredila optimalne genetske prilagoditve na nov način prehranjevanja. Na to temo obstaja veliko knjig in znanstvenih raziskav, saj je tema zelo široka in zanimiva.

Naslednji problem so prolamini in gluten. Te beljakovine, ki jih najdemo v žitaricah, so za večino ljudi težko prebavljive (ne samo za tiste, ki so alergični na gluten). Posledično ostanejo neprebavljene in posledice so: draženje prebavnega sistema, pretirana napihnjenost in v najslabšem primeru avtoimunske bolezni. Potem so tu seveda še lektini. Lektini so ravno tako ene izmed problematičnih beljakovin v žitaricah, ki jih večina ljudi težko prebavlja, poleg tega pa povzročajo še vrsto drugih problemov. Več o vlogi lektinov si poiščite sami (če vas področje zanima), ker je tema široka in dokaj raziskana.

Zanimiva je tudi ironija, da kmetje na veliko krmijo živino z žitaricami z namenom, da bi jih kar najhitreje vzredili za zakol, po drugi strani pa isto dieto (bogato z žitaricami) predpisujejo zdravstvene organizacije ljudem, ki želijo shujšati. Hmm… Žitarice vsekakor imajo svojo vlogo v tem svetu, namreč samo z mesom, zelenjavo, sadjem in oreščki nikakor ne bi mogli nahraniti vseh ljudi na svetu. Poleg tega predstavljajo vir energije za naše telo, ampak katere in koliko jih pojeste, pa je izključno v vaših rokah.

Kot zadnje pa bom poudaril, da ne obstajajo esencialni ogljikovi hidrati, kakor poznamo to zgodbo pri maščobah ali beljakovinah, kar pomeni, da si v skrajnem primeru lahko telo pridobi energijo iz maščob ali beljakovin. Tudi v tem pogledu so ogljikovi hidrati (žitarice, krompir, koruza…) drugorazredni v primerjavi z beljakovinami in maščobami.

Katere ogljikove hidrate oz. žitarice torej jesti?? Zagotovo se izogibajte pšenici, ržu in ječmenu, ker vsebujejo gluten ter jih nadomestite z rjavim rižem, ajdovo kašo in kvinojo. Tudi te žitarice niso najboljša izbira, ker so še vedno žitarice, oz. sorodnice žitaric (ajdo npr. v resnici prištevamo k sadju in je celo sorodnica rabarbare) in še vedno vsebujejo določene problematične beljakovine, zagotovo pa so dosti boljša izbira kot pšenica, rž ali ječmen.

VIR:

Gorše, L. (2013). Aktivirajte Potentio telesa in uma. Ljubljana: Društvo Potentia