3. Ali naj vadim s prostimi utežmi ali napravami

3. Ali naj vadim s prostimi utežmi ali napravami?

Razlike med tema dvema vadbenima sredstvoma so ogromne. V splošnem so mnogi prepričani, da naj bi naprave ustvarjale enakomerno napetost v mišici (izotonične naprave), ker naj bi prilagajale upor oz. navor preko celotnega obsega giba neke vaje s pomočjo ledvičke (elipsastega škripca) in to naj bi pripomoglo k učinkovitejši izvedbi vaje ter posledično k npr. hitrejši izgradnji mišične mase. To se zelo lepo sliši v teoriji, v praksi pa zadeva na žalost ne zdrži.

Najprej moramo poudariti, da večina naprav v komercialnih fitnesih nima elipsastih škripcev, ampak ima okrogle, kar je daleč od kakršnekoli izotonične naprave. Kot drugo, pa tudi pri bolj sodobnih napravah, ki imajo elipsaste ledvičke, zadeva še vedno ne zdrži. Mišica namreč skozi celoten obseg giba proizvaja različen navor v različnih kotih sklepa in tako imamo določene obsege giba, kjer smo močnejši in tiste, kjer smo šibkejši. V teoriji naj bi naprava ustvarjala večji upor v tistih delih sklepa, kjer mišica lahko proizvede večjo silo. Vendar ker so te točke različne pri vsakem človeku, nikakor ne more ena ledvička delovati za vse ljudi z različnimi anatomskimi preddispozicijami. Če bi želeli doseči resnično izotonično krčenje, bi moral vsak človek prinesti v fitnes center svojo ledvičko za vsako napravo posebej. Torej tako proste uteži (drogovi in ročke) kot tudi skoraj vse naprave predstavljajo enak oz. skoraj enak upor na mišico skozi celoten obseg giba neke vaje. Vendar lahko proste uteži postanejo prilagodljiv upor, če uporabimo vadbena sredstva, kot so elastični trakovi oz. kovinske verige.

Naprave imajo še mnoge druge slabosti. Naprave vam ne bodo izgradile stabilnosti. Pri napravah deluje ponavadi samo ena izolirana mišica oz. mišična skupina brez vključevanja mnogih manjših stabilizacijskih mišic, ki so izredno pomembne npr. za preprečevanje vseh vrst poškodb tako v vsakdanjem življenju kot športu. Poleg tega so določene naprave zelo nevarne, npr. naprava za prsne mišice. Pri tej napravi začnemo gibanje v najšibkejši točki, kar je z drugimi besedami prošnja za poškodbo. Tretja slabost naprav je v tem, da je naravno gibanje vaje na napravi odvzeto. Z drugimi besedami, človek se ni rodil na napravi za izteg nog. Človeku naravna gibanja so npr. pobiranje predmetov s tal, potiskanje predmetov, vlečenje predmetov, počepanje… in ta gibanja poustvarimo z vajami, kot so mrtvi dvig, potisk nad glavo, počep itd. Zadnja slabost je, da na večini naprav porabimo bistveno več časa, da dobimo enak večplasten učinek treninga, kakor nam ga nudijo proste uteži. Potrebujemo več kot 24!! naprav, da dobimo podoben učinek, kakršnega dobimo pri obhodni vadbi z le štirimi vajami na prostih utežeh: nalog, počep, mrtvi dvig in upogib komolcev z drogom. Zaključili bomo z besedami Louie Simmonsa: »Edina prednost naprav je v tem, da je lahko vaditelj popoln bebec in ne bo nobene razlike.«

Vir:

Gorše, L. (2013). Aktivirajte Potentio telesa in uma. Ljubljana: Društvo Potentia