Pri ribah moramo paziti, da kupujemo čim manjše ribe v prehranjevalni verigi, kot so sardine, skuše in losos. Pri večjih ribah, kot sta tuna ali mečarica, je problem, ker vsebujejo večje količine svinca. Stremite k temu, da kupujete divje ulovljene ribe. Razlike so velike. Na primer gojeni losos ima več kot enkrat več maščobe v primerjavi z divje ulovljenim.

Pri nemorskem mesu je najbolj pomembno, da se izognemo vsemu predelanemu mesu (hrenovke, salame, klobase, paštete…), ki ne le, da so bogat vir konzervansov in ostalih sila nezdravih dodatkov, ampak so ti izdelki narejeni iz vseh ostankov mesnopredelovalne industrije. Najbolj priporočam govedino oz. teletino, seveda pa so tudi ostale vrste mesa v redu (piščančje, puranovo in svinjsko). Meso naj bo pusto, brez odvečne maščobe.

Pri mesu, ki ga kupujemo, je pomembno paziti, da so bile živali krmljene s travo in ne z žitaricami. Nič ne pomaga, če piše, da je meso ekološko (ekološke žitarice so še vedno žitarice), ne piše pa, da je bilo krmljeno s travo. Dejstvo je, da žitarice naredijo živali bolne in debele tako kot nas. Pravzaprav živali, ki so krmljene z žitaricami, postanejo tako bolne, da je prava tekma, da jih uspejo dovolj zrediti za zakol, preden umrejo od prebavnih težav. Te stvari pa ne samo da so slabe za zdravje živali in posledično naše zdravje, ampak so tudi z etičnega vidika naravnost ostudne.

Vir:

Gorše, L. (2013). Aktivirajte Potentio telesa in uma. Ljubljana: Društvo Potentia