Obnovitev je pomemben del celotnega vadbenega programa, kar pomeni, da mora biti uporabljena v skladu s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, ki smo si jih postavili. Obširen program treninga menja različne vadbene tehnike s situacijsko ustreznimi obnovitvenimi sredstvi. Bistven je individualen pristop, kakor tudi različnost, ampak ne zaradi tega samega. Popolna obnovitev je lahko včasih nezaželjena, zato nekateri strokovnjaki poudarjajo pomembnost stopnjevane vadbe na temelju nepopolne obnovitve [1].

Takojšnja uporaba umetnih sredstev, ki pospešijo obnovitev, lahko oslabi naravno sposobnost telesa samoobnovitve in superkompenzacije. Samo masaža ni zadosti, savna je le del slike… vse individualne tehnike in sredstva so nezadostne za zagotavljanje optimalne  obnovitve v modernem športu. Z dolgotrajno uporabo kateregakoli sredstva za obnovitev se učinek sprostitve in obnove zmanjša. Ruski strokovnjaki zato svetujejo, da se ista obnovitvena sredstva ne bi smela uporabiti več kot 2x na teden v isti obliki. Svetujejo, da ko se uporabi lokalizirane procese obnove, se vzame vsaj en dan počitka, na vsake dva dni uporabe. Telo se hitreje prilagodi lokalnim učinkom obnovitvenih sredstev, kakor generalnim [1].

V normalnem procesu okrevanja ločimo tri faze [2]:

– nenehno okrevanje (poteka med samo aktivnostjo)

– hitro okrevanje (začne se takoj po vadbi; odstranitev presnovnih produktov in obnovitev energijskih zalog)

– zakasnelo okrevanje (preseže začetni nivo, če vadbena bremena niso prevelika)

Pri vključevanju raziskovanja in praktične uporabe, kot delu zelo uspešnega vadbenega sistema, Rusi prepoznavajo tri kategorije obnovitve [1]:

– VADBENA OBNOVITEV; uporablja pazljivo osnovan in stopnjevan program, da optimizira ravnovesje med vadbenim stresom in naravnimi okrepitvenimi procesi. V to kategorijo spada npr. aktivni počitek (počitek, ki se nadomesti z drugimi, lahkimi športnimi aktivnostmi). Nizko intenzivne ciklične, ritmične, cirkulatorne ali srčno-žilne aktivnosti so tudi lahko zelo uporabne za spodbujanje okrevanja po naporni vadbeni enoti za moč. Organizacija vadb v mikrocikle, mezocikle in makrocikle, s pripravljalnim obdobjem, splošno in specifično pripravo… je narejena specifično zato, da se zagotovi dolgoročna superkompenzacija skozi ustrezne faze obremenjevanja in razbremenitve (obnove).

– MEDICINSKO – BIOLOŠKA OBNOVITEV; pokriva širok spekter terapevtskih ukrepov, ki jih nudijo medicinski in podobni praktiki. Včasih se ta kategorija  razdeli na fizioterapevtske in farmakološke ukrepe. Sem spada masaža, akupresura in tehnološke terapije. Nekateri ponovno razdelijo fizioterapevtske ukrepe na naravne (masaža, prha, toplota, sončna svetloba in vadba na prostem) in dodatne ukrepe (elektrostimulacija, diatermija, akupunktura, baro-komore, laserska terapija in ultrazvok). Podobno lahko farmakološka sredstva razdelimo na naravna in sintetična.

– PSIHIČNA OBNOVITEV; gre za obnovitev umskega stanja. Tehnike, ki jih uporabljamo tu so: hipnoza, avtogeni trening, avto sugestije, vizualizacija, progresivna relaksacija, glasbena terapija in kognitivne tehnike. Nekatere od teh tehnik se zanašajo na elektronske naprave, kot so: biofeedback, glasbene naprave, računalniki…

Ruski obnovitveni sistem priznava specifičnost vsake tehnike oz. zaporedje tehnik za določen šport, vadbeno fazo, posameznega športnika, čas dneva, tip stresorja in stopnjo pripravljenosti. Uporablja različne tehnike pred, med, tik za in daleč po vadbenih enotah in tekmovanjih. Natančno se vse beleži in shranjuje. To odseva športnikovo dnevno nihanje fizičnega in psihičnega stanja, zahteva pa tesno sodelovanje športnika, trenerja in terapevtov. Pogosto se od športnika pričakuje določena neodvisnost in učenje samoobnovitvenih postopkov [1].

Viri: