Pomen_umske_moci_v_sportu

Pomen umske moči v športu

Umska moč je ena izmed najpomembnejših psihičnih lastnosti za doseganje najvišje zmogljivosti [1][2]. Gould idr. [1] so poročali, da je 82% trenerjev označilo umsko moč kot najpomembnejšo psihološko lastnost, ki odloča o uspehu v rokoborbi. V raziskavi pa ni bilo podane jasne definicije, kaj umska moč je. Avtorji so menili, da je najbližje povezana z igralčevim nivojem samodelovanja in motivacije. Zanimivo je, da je samo 9% teh trenerjev navedlo, da so bili uspešni pri razvoju ali spreminjanju umske moči pri igralcih, s katerimi so delali. Williams [2] pa je mnenja, da igra umska moč celo večjo vlogo pri zmagi, kakor pa jo igrajo fizične lastnosti, kot npr. hitrost ali moč [3].

Literaturo na področju umske moči označuje vsesplošno pomanjkanje pojmovne jasnosti in soglasja njeni definiciji. Umska moč oz. umska trdnost je najverjetneje eden najbolj uporabljenih, a najslabše razumljenih pojmov v aplikativni športni psihologiji. V literaturi najdemo mnoge prispevke, namenjene ideji razvijanju umsko močnih igralcev [4][5][6][7], ampak zelo različne definicije in posledično njihova uporaba so samo doprinesle k zmedi namesto jasnosti [3].

Raziskava, ki so jo izvedli Jones, Hanton in Connaughton [3], je naslovila dve bistveni zadevi v povezavi z umsko močjo. Kako jo lahko definiramo? In katere so najpomembnejše lastnosti potrebne, da postanemo umsko močen igralec? Cilj raziskave je bil, da se poseže preko »popularnega« pristopa športne psihologije, ki poudarja makro sestavne dele, kot je npr. samozavest in soočanje s stresom ter da se določi mikro sestavne dele oz. podlastnosti psihične moči.

DEFINICIJA UMSKE MOČI[3]:

Umska moč pomeni imeti naraven ali razvit psihološki vrh, ki ti zagotavlja da:

  • Splošno, bolje obvladuješ, kot tvoji nasprotniki, mnoge zahteve (tekmovanje, treniranje, življenski stil), ki ti jih šport zapoveduje kot igralcu.
  • Specifično, si bolj dosleden in boljši kot tvoji nasprotniki v tem, da ostaneš odločen, osredotočen, samozavesten in pod kontrolo, pod pritiskom.

Podlastnosti umske moči [3]:

  • SAMOZAVEST
    • imeti neomajno samozavest v svoje sposobnosti za doseganje tekmovalnih ciljev
    • imeti neomajno samozavest, da poseduješ edinstvene lastnosti in sposobnosti, ki te delajo boljšega od tvojih nasprotnikov
  • MOTIVACIJA
    • imeti nenasitno strast in notranje motive za uspeh
    • takoj se »pobrati« v primeru neuspeha kot rezultat povečane odločnosti uspeti
  • OSREDOTOČENOST
    • ne biti negativno sprejemljiv za dober ali slab prikaz sposobnosti drugih
    • ostati popolnoma osredotočen na športno zmogljivost v primeru motečih dražljajev iz zasebnega življenja
    • preklapljati med vključevanjem in izključevanjem osredotočenosti po potrebi
    •  ostati popolnoma osredotočen na športno zmogljivost v primeru športno specifičnih motečih dražljajev
  • OBVLADOVANJE STRESA
    • uspevanje pod pritiskom tekmovanja
    • sprejemanje dejstva, da je tekmovalna anksioznost neizogibna in zavedanje, da jo lahko obvladamo
    • potiskati naprej meje psihične in čustvene bolečine ter hkratno ohranjanje tehnike in truda pod negativnim stresom (distresom), tako na treningu kot tekmovanju
    • pridobiti psihološki nadzor nad nepričakovanimi, nenadzorovanimi športno specifičnimi dogodki

V sami definiciji je zajeta ideja, da ima lahko športnik umsko moč pridobljeno še preden stopi v športno okolje. Po drugi strani pa je tudi kasneje možno razviti umsko moč, tako da lahko igra pri tem veliko vlogo športni psiholog oz. strokovnjak na področju športne psihoterapije. Zavedati se je treba, da je edini pravi test umske moči še vedno doseganje uspeha. Še enkrat pa je tudi treba poudariti, da se umska moč ne odraža le iz vidika tekmovanja, ampak tudi treninga in življenja nasploh, ki lahko predstavi svoje zahteve. Prav zares lahko življenje vrhunskega športnika predstavi edinstvene izzive v obliki usklajevanja zahtev treninga in tekmovanja na eni strani ter na drugi strani zasebnega in socialnega življenja [3].

Viri:

1. Gould, D., Hodge, K., Peterson, K., in Petlichkoff, L. (1987). Psychological foundation of coaching: similarities and differences among intercollegiate wrestling coaches. The Sport Psychologist, 1, 293-308.

2. Williams, M. H. (1998). The ergogenics edge: pushing the limits of sport performance.Champaign, IL: Human Kinetics.

3. Jones, G., Hanton, S., in Connaughton, D. (2002). What Is This Thing Called Mental Toughness? An Investigation of Elite Sport Performers. Journal of Applied Sport Psychology, 14, 205-218.

4. Bull, S. J., Albinson, J. G., in Shambrook, C. J. (1996). The mental game plan: Getting psyched for sport. Eastbourne, UK: Sport Dynamics.

5. Gibson, A. (1998). Mental toughness. New York: Vantage Press.

6. Goldberg, A. S. (1998). Sports slump busting: 10 steps to mental toughness and peak performance. Champaign, IL: Human Kinetics.

7. Loehr, J. E. (1995). The new toughness training for sports. New York: Plume.