Veganska modna muha je mimo, sedaj se lahko vrnete na to, kar ljudje počnemo že 1,5 milijone let

Nenehno poslušamo, da meso nekateri krivijo za celo vrsto zdravstvenih problemov. In seveda razumem, da to počnejo kvazi strokovnjaki, katerim edini cilj je, da z dezinformacijo pritegnejo pozornost in začasno slavo. Prav tako razumem fanatične vegane, ki imajo jasno nerazčiščene komplekse in enostavno ne vedo, kje bi našli krivca za svoje probleme ali pa potrebujejo občutek pripadnosti, ki ga najdejo v veganskih gibanjih (čeprav nerazumsko in nelogično pa vseeno nekaj, kar je povsem v skladu s človeško naravo). Ne razumem pa zdravnikov, ki zaprisežejo, da bodo pomagali ljudem, pa se jim niti dejstev okoli prehrane ne ljubi preveriti. Rajši verjamejo zaostalemu sistemu izobraževanja in svojim kolegom. Nekateri zares verjamejo vsemu, le resnici ne.

Namen tega članka je, da preverimo nekatera dejstva okrog mesa in prikažemo dokazane prednosti mesa v prehrani. Na temo koristi mesa v človeški prehrani bi z lahkoto napisali celo knjigo, vendar smo se na tem mestu osredotočili le na nekaj dejstev.

Nekateri najzgodnejši dokazi kažejo na to,  da so naši predniki jedli meso že pred 1,5 milijoni leti. Že takrat, verjetno pa tudi še prej, smo ljudje in predniki ljudi imeli fiziologijo zasnovano za prehranjevanje z mesom. Naša fiziologija je v tem pogledu ostala enaka vse do današnjega časa.

Naš prebavni sistem je narejen tako, da učinkovito izrabi hranila iz zdravih živalskih maščob, beljakovin in ostalih koristnih snovi v živalski hrani. Dejstvo je, da smo ljudje tako mesojeda bitja kot rastlinojeda in učinkujemo najbolje takrat, ko jemo hrano obeh vrst. Pomembno je poudariti tudi, da sta tako meso kot živalska maščoba v veliki meri pripomogla k temu, da imamo danes ljudje razvite tako velike in zapletene možgane.

Ekološko vzgojeno, nepredelano meso, pri katerem so bile živali krmljene s travo, je eno izmed najbolj hranljivih živil na sploh. Govedina npr. je bogata z različnimi vrstami vitaminov, kot so: E, K, B3, B6, B12 in minerali, kot so: kalcij, železo, magnezij, fosfor, kalij, natrij, cink in selen ter celim spektrom esencialnih aminokislin, kot so: triptofan, treonin, izolevcin, levcin, lizin ter druge.

Sploh pomemben je vitamin B12, ki ga ne moremo v nobeni količini dobiti iz hrane rastlinskega izvora. Ena izmed raziskav je pokazala, da je imelo 92 % veganov, ki niso jemali vitamina B12 v obliki prehranskih dodatkov, pomanjkanje tega vitamina.

Poleg mikro in makro hranil pa so v mesu tudi druge izredno pomembne snovi za optimalno delovanje človeškega telesa:

Kreatinfosfat je eno glavnih goriv v človeškem telesu. Učinkovito pa kreatina kot dodatka ne uporabljajo le športniki za zvišanje zmogljivosti, ampak dokazano pomaga tudi pri zdravljenju različnih bolezni, povezanih z živčno-mišičnim sistemom. Kreatin se naravno nahaja le v živilih živalskega izvora. Vegetarijanci in vegani imajo močno pomanjkanje kreatina in to posledično vodi v zmanjšanje umskih in telesnih sposobnosti.

Karnosin sestavljata dve aminokislini in dokazano deluje kot močen antioksidant ter varuje proti mnogim degenerativnim procesom v telesu. Karnosin najdemo samo v hrani živalskega izvora.

Tudi omega 3 maščobne kisline iz živalskih virov človeško telo mnogo bolje izkoristi kot omega 3 iz rastlinskih virov. Več o tem bomo povedali v vprašanju o prehranskih dodatkih.

Meso je tudi velik vir visokokakovostnih beljakovin. Te beljakovine pa so vir esencialnih aminokislin, ki jih telo ne zmore proizvesti samo, ampak jih lahko vnesemo samo s prehrano. Te aminokisline pa so med drugim ključne za dobro delovanje mišic in kosti. Rastlinski beljakovinski viri ne vsebujejo vseh potrebnih aminokislin v primerjavi z živalskimi, ki jih.

Raziskave pa kažejo tudi, da imajo vegetarijanci bistveno nižje ravni hormona testosterona. Njegovo pomanjkanje pa vodi v zmanjšano moč, mišično maso, pridobivanje maščobne mase idr. Posledično imajo ljudje, ki dobivajo svojo dnevno potrebo beljakovin iz živalskih virov tudi več mišične mase v primerjavi z vegetarijanci. Dokazano pa je tudi, da uživanje beljakovin iz živalskih virov omogoča dobro zdravje in gostoto kosti ter znižuje tveganje za zlome v starosti.

In zagotovo najzanimivejše je, da ni prav nobenih trdnih dokazov, da naj bi prenehati jesti meso vodilo v boljše zdravje. Najpogosteje slišimo nasprotnike, da omenijo, da ima meso veliko nasičenih maščob in da te povzročajo bolezni srca in ožilja. Vendar pa že dolgo vemo, da to sploh ni tako. Raziskave so jasno pokazale, da nasičene maščobe v nobenem primeru niso povezane s tovrstnimi boleznimi. Zajetno poročilo s Harvarda, ki je pregledalo podatke 20 različnih raziskav s skupnim številom 1.218.380 udeležencev ni našlo nikakršne povezave med nepredelanim rdečim mesom in srčno-žilnimi boleznimi. Množična evropska raziskava, ki je vsebovala skoraj 450.000 ljudi je prišla do enakega spoznanja – nikakršne povezave. Obe raziskavi pa sta našli močno povezanost s predelanim mesom. Azijska raziskava, ki je zajela skoraj 300.000 ljudi tako moških in žensk ter je trajala več kot  15 let je prišla do dognanja, da je rdeče meso obratno povezano z višjo smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni. Se pravi več rdečega mesa pojeste manjša verjetnost je, da boste umrli zaradi srčno-žilne bolezni.

Drži, obstajajo raziskave, ki povezujejo rdeče meso z rakavimi obolenji, vendar pa v teh raziskavah raziskovalci ponavadi naredijo klasično napako, da ne ločijo med predelanim in nepredelanim mesom, ki pa imata zelo različne učinke na človeški organizem. Pomembno pa je tudi, kako meso pripravimo, saj naj bi tudi pretirano pečeno oz. prepečeno meso bilo rakotvorno.

Drži tudi, da imajo vegetarijanci manjše tveganje za nastanek različnih bolezni. Vendar pa to ni zaradi tega, ker ne jejo mesa, ampak ker vegetarijanci na splošno živijo bolj zdrav življenjski slog (navadno se več se gibljejo in manj kadijo). Raziskava, ki je primerjala mesojede ljudi z nasploh zdravih življenjskim slogom in vegetarijanci, ni našla nobenih razlik za razvitje zgoraj omenjenih tveganj. Ta raziskava je zajela 11.000 ljudi (od tega je bilo 4627 vegetarijancev) in je trajala 17 let.

Pomembno pa je tudi povedati, da večina vegetarijanskih in veganskih diet priporoča, da ljudje omejijo sladkor, predelana živila in nezdrave maščobe v svoji prehrani. Torej je to razlog, da imajo vegetarijanske ter veganske diete tudi pozitivne učinke in nikakor to, da izločijo povsem zdravo hrano živalskega izvora.

Navsezadnje, ko propadejo vsi drugi argumenti pa vegetarijanci in vegani najraje privlečejo na dan razlog, da ne jejo mesa, ker se jim živali smilijo in zaradi dejstva, kako ravna živilsko-predelovalna industrija z živalmi. Čeprav se strinjam s tem, da živilsko-predelovalna industrija nepravilno ravna z živalmi, pa enostavno ne razumem, kako naj bi s prenehanjem uživanjem mesa rešili problem, brez da si nakopljemo novega, in sicer problem s svojim zdravjem in zmanjšanjem kvalitete našega življenja. Nikoli in nikjer še nisem slišal, da bi bil kakršen koli problem na dolgi rok rešljiv z borjenjem proti temu problemu, ampak ga lahko rešimo izključno z novimi pristopi in delovanjem. Rešitev, ki jo v tem primeru vidim za posameznika, je izbira kvalitetnih in neoporečnih certificiranih mesnih virov, za mesno-predelovalno industrijo predelovalce, ki bodo v kar največji meri uspeli zmanjšati nepotrebno trpljenje živali ter za kmetovalce zagotovitev ustrezne oskrbe že med samo rejo.

VIRI:

Domínguez-Rodrigo, M., Rayne Pickering, T., Diez-Martín, F., Mabulla, A., Musiba, C., Trancho, G. idr. Earliest Porotic Hyperostosis on a 1.5-Million-Year-Old Hominin, Olduvai Gorge, Tanzania. PLoS ONE. 2012; 7(10).

Henneberg, M., Sarafis, V., in Mathers, K. Human adaptations to meat eating. Human Evolution. 1998; 13(3-4), 229-234.

Speth, J.D. Early hominid hunting and scavenging: the role of meat as an energy source. Journal of Human Evolution. 1989; 18(4), 329–343.

Cordain, L., Miller, J.B., Eaton, S.B., Mann, N., Holt, S.H. in Speth, J.D. Plant-animal subsistence ratios and macronutrient energy estimations in worldwide hunter-gatherer diets. The American Journal of Clinical Nutrition. 2000; 71(3), 682-92.

Dong, A. in Scott, S.C. Serum Vitamin B₁₂ and Blood Cell Values in Vegetarians. Annals of Nutrition and Metabolism. 1982; 26, 209–216.

Benton, D. in Donohoe, R. The influence of creatine supplementation on the cognitive functioning of vegetarians and omnivores. British Journal of Nutrition. 2011; 105(07), 1100-1105.

Rae, C., Digney, A.L., McEwan, S.R., in Bates, T.C. Oral creatine monohydrate supplementation improves brain performance: a double-blind, placebo-controlled, cross-over trial. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences. 2003; 270(1529), 2147–2150.

Burke, D.G., Chilibeck, P.D., Parise, G., Candow, D.G., Mahoney, D. in Tarnopolsky, M. Effect of creatine and weight training on muscle creatine and performance in vegetarians. Medicine and science in sport and exercise. 2003; 35(11), 1946-55.

Graham, A.S. in Hatton, R.C. Creatine: a review of efficacy and safety. Journal of the American Pharmaceutical Association. 1999; 39(6), 803-10.

Kohen, R., Yamamoto, Y., Cundy, K.C. in Ames, B.N. Antioxidant activity of carnosine, homocarnosine, and anserine present in muscle and brain. Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA. 1988; 85(9), 3175-3179.

Reddy, V.P., Garrett, M.R., Perry, G. in Smith, M.A. Carnosine: a versatile antioxidant and antiglycating agent. Science of aging Knowledge environment. 2005; (18), 12.

Wang, A.M., Ma, C., Xie, Z.H. in Shen, F. Use of carnosine as a natural anti-senescence drug for human beings. Biochemistry. 2000; 65(7), 869-71.

Gerster, H. Can adults adequately convert alpha-linolenic acid (18:3n-3) to eicosapentaenoic acid (20:5n-3) and docosahexaenoic acid (22:6n-3)? International journal for vitamin and nutrition research. 1998; 68(3),159-73.

Kornsteiner, M., Singer, I. in Elmadfa, I. Very low n-3 long-chain polyunsaturated fatty acid status in Austrian vegetarians and vegans. Annals of nutrition and metabolism. 2008; 52(1), 37-47.

Lee, H.Y., Woo, J., Chen, Z.Y., Leung, S.F. in Peng, X.H. Serum fatty acid, lipid profile and dietary intake of Hong Kong Chinese omnivores and vegetarians. European journal of clinical nutrition. 2000; 54(10), 768-73.

Hoffman, J.R. in Falvo, M.J. PROTEIN – WHICH IS BEST? Journal of Sports Science and Medicine. 2004; 3, 118-130.

Lord, C., Chaput, J.P., Aubertin-Leheudre, M., Labonté, M. in Dionne, I.J. Dietary animal protein intake: association with muscle mass index in older women. The Journal of Nutrition, Health & Aging. 2007; 11(5), 383-387.

Aubertin-Leheudre, M. in Adlercreutz, H. Relationship between animal protein intake and muscle mass index in healthy women. The British journal of nutrition. 2009; 102(12), 1803-10.

Bélanger, A., Locong, A., Noel, C., Cusan, L., Dupont, A., Prévost, J., idr. Influence of diet on plasma steroids and sex hormone-binding globulin levels in adult men. Journal of steroid biochemistry. 1989; 32(6), 829-33.

Munger, R.G., Cerhan, J.R. in Chiu, B.C.H. Prospective study of dietary protein intake and risk of hip fracture in postmenopausal women. American Journal for Clinical Nutrition. 1999; 69(1), 147-152.

Kerstetter, J.E., Kenny, A.M. in Insogna, K.L. Dietary protein and skeletal health: a review of recent human research. Current opinion in lipidology. 2011; 22(1), 16-20.

Bonjour, J.P. Dietary protein: an essential nutrient for bone health. Journal of the American College of Nutrition. 2005; 24(6), 526-36.

Cooper, C., Atkinson, E.J., Hensrud, D.D., Wahner, H.W., O’Fallon, W.M., Riggs, B.L., idr. Dietary protein intake and bone mass in women. Calcified Tissue International. 1996; 58(5), 320-5.

Siri-Tarino, P.W., Sun, Q., Hu, F.B. in Krauss, R.M. Meta-analysis of prospective cohort studies evaluating the association of saturated fat with cardiovascular disease. American Journal for Clinical Nutrition. 2010. Objavljeno pred tiskom.

Mente, A., de Koning, L., Shannon, H.S. in Anand, S.S. A systematic review of the evidence supporting a causal link between dietary factors and coronary heart disease. Archives of internal medicine. 2009; 169(7), 659-69.

Micha, R., Wallace, S.K. in Mozaffarian, D. Red and processed meat consumption and risk of incident coronary heart disease, stroke, and diabetes mellitus: a systematic review and meta-analysis. Circulation. 2010; 121(21), 2271-83.

Rohrmann, S., Overvad, K., Bueno-de-Mesquita, H.B., Jakobsen, M.U., Egeberg, R., Tjønneland, A. idr. Meat consumption and mortality–results from the European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition. BMC Medicine. 2013; 11:63.

Jung Eun Lee, Dale F McLerran, Betsy Rolland, Yu Chen, Eric J Grant, Rajesh Vedanthan idr. Meat intake and cause-specific mortality: a pooled analysis of Asian prospective cohort studies. The American Journal of Clinical Nutrition. 2013. Objavljeno pred tiskom.

Giovannucci, E., Rimm, E.B., Stampfer, M.J., Colditz, G.A., Ascherio, A. in Willett, W.C. Intake of fat, meat, and fiber in relation to risk of colon cancer in men. Cancer Research. 1994; 54(9), 2390-7.

Alexander, D.D. in Cushing, C.A. Red meat and colorectal cancer: a critical summary of prospective epidemiologic studies. Obesity reviews. 2011; 12(5), 472-93.

Alexander DD1, Weed DL, Cushing CA, Lowe KA. Meta-analysis of prospective studies of red meat consumption and colorectal cancer. European journal of cancer prevention. 2011 Jul;20(4):293-307.

Cross, A.J. in Sinha, R. Meat-related mutagens/carcinogens in the etiology of colorectal cancer. Enviromental and molecular mutagenesis. 2004; 44(1), 44-55.

Rizzo, N.S., Sabaté, J., Jaceldo-Siegl, K. in Fraser, G.E. Vegetarian Dietary Patterns Are Associated With a Lower Risk of Metabolic Syndrome. Diabetes Care. 2011; 34(5), 1225-1227.

Key, T.J., Thorogood, M., Appleby, P.N. in Burr, M.L. Dietary habits and mortality in 11,000 vegetarians and health conscious people: results of a 17 year follow up. BMJ. 1996; 313(7060), 775-9.