Vpliv_vadbe_za_moc_na_vzdrzljivost

Vpliv vadbe za moč na vzdržljivost

Učinek, ki ga ima vadba za moč v hitrostnih ali eksplozivnih športih kot so borilni ali ekipni športi, je dobro znan. Manj znan pa je učinek, ki ga ima vadba za moč v vzdržljivostnih športih kot so npr: maraton, kolesarjenje, tek na smučeh, veslanje idr. Nekateri športniki in trenerji v vzdržljivostnih športih na žalost še celo dandanes verjamejo, da fiziološko gledano moč in vzdržljivost nista povezani.

Poglejmo kaj pravijo raziskave:

– Določeni tipi vadbe z utežmi (visoka količina) imajo vpliv na največjo količino porabljenega kisika in s tem pripomorejo k povečani vzdržljivosti [1].

– Močnejši športniki so bolj ekonomični v svojem gibanju. To vodi k povečani zmogljivosti vzdržljivosti kot rezultat opravljene manjše količine dela za enako nalogo [2, 3, 4]. V bistvu močnejši športnik porabi manj energije za enako dolgo razdaljo v primerjavi z manj učinkovitim oz. ekonomičnim športnikom.

– Povečanje moči pogosto spremlja povečana hitrost in hitrost razvitja sile [5]. Te prilagoditve povečajo vzdržljivost z zmanjšanjem relativne sile, ki jo potrebujemo za premagovanje enakega bremena.

– Vadba za moč tudi zmanjša količino mišične mase, ki se aktivira za premagovanje enakega bremena [6]. To pomeni manjšo presnovno porabo za enako proizvedeno silo. To tudi pomeni, da ko motorične enote postanejo močnejše oz. hitrejše, se rekrutira manj motoričnih enot za enako proizvedbo sile, kar pa ustvari rezervo motorični enot, ki se lahko uporabijo za nadaljno delo.

– Še en potencialen mehanizem za povečano vzdržljivost je povečanje števila in velikosti mišičnih vlaken tipa IIa. Vlakna tega tipa imajo velik glikolitičen in oksidacijski potencial in so zelo odporna na utrujenost. Vadba za moč lahko poveča število mišičnih vlaken tipa IIa. Večje število in velikost vlaken tipa IIa omogoča večjo toleranco za intentivne vaje, kar poveča vzdržljivost [7, 8].

– Nekaj dokazov kaže na to, da lahko s treningom za moč izboljšamo odpornost na utrujenost, s podaljšanim vzdraženjem membrane in povečano ionsko regulacijo [9, 10].

– Vzdržljivost temelji tako na aerobni kot anaerobni kapaciteti. Povečanje anaerobne kapacitete kot rezultat vadbe za moč doprinese k povečani vzdržljivosti [11].

– Tudi laktatni prag lahko znatno dvignemo z vadbo za moč [12]. S primerno vadbo za moč lahko vzdržujemo laktatni prag pri višjih vrednostih med obdobji v glavnem aerobne vadbe, medtem ko ne utrujamo anaerobnega sistema.

Starejše raziskave so navajale, da maksimalna moč nima vpliva na športe, kjer je pomembna vzdržljivost, oz. so še celo trdile, da ima zaradi nakopičene utrujenosti, ki so jo športniki čutili od vadbe za maksimalno moč, le-ta negativno vlogo pri teh športih. Na žalost imajo stare raziskave še vedno precejšen vpliv v športu. Pomembno vlogo tu igra nezainteresiranost trenerjev za izobraževanje in prenašanje novosti v šport. Novejše raziskave jasno kažejo, da ima vadba za moč velik pozitiven vpliv na vzdržljivost, saj z njo lahko povečamo zmogljivost vzdržljivostnemu športniku in posledično izboljšamo njegov rezultat v dotičnem športu.

Viri:

1. Stone, M.H., Wilson G.D., Blessing, D., Rozenek, R. Cardiovascular responses to short-term Olympic-style weight training in young men. Canadian Journal of Applied Sports Science. 8:134-139. 1983.

2. Hoff, J., Helgerud J. in Wisloff, U. Maximal strength training improves work economy in trained female cross-country skiers. Medical Science and Sports Exercise. 31:870-877. 1999.

3. Millet, G.P., Jaouen, B., Borrani, F., in Candau, R. Effects of concurrent endurance and strength training on running economy and Vo2 kinetics. Medical Science and Sports Exercise. 34:1351-1359. 2002.

4. Wisloff, U., in Helgerud, J. Evaluation of a new upper body ergometer for cross-country skiers.Medical Science and Sports Exercise. 30:1314-1320. 1998.

5. Aagaard, P., Simonsen, E.B., Andersen, J.L., Magnusson, P. in Dyre-Poulsen. Increased rate of force development and neural drive of human skeletal muscle following resistance training. Journal of Applied Physiology. 93: 1318-1326. 2002.

6. Ploutz, L.L., Tesch, P.A., Biro, R.L., in Dudley, G.A. Effect of resistance training on muscle use during exercise. Journal of Applied Physiology. 76:1675-1681. 1994.

7. Chiu, L.Z.F., Fry, A.C., Schilling, B.K., Johnson, E.J., in Weiss, L.W. Neuromuscular fatigue and potentiation following two successive high intensity resistance exercise sessions. European Journal of Applied Physiology. 92:403-411. 2000.

8. Green, H.J. Muscle power fiber type recruitment, metabolism and fatigue. V Human Muscle Power.Jones, N.L., McCartney, N., in McComas, A.J., (ur.). Champaign, IL: Human Kinetics, 1986. pp. 65-79.

9. Behm, D.G., in St.-Pierre, D.M.M. The effect of strength training and disuse on the mechanisms of fatigue. Sports Medicine. 25:173-189. 1998.

10. McKenna, M.J., Harmer, A.R., Fraser, S.F., in Li, J.L. Effects of training on potassium, calcium, and hydrogen ion regulation in skeletal muscle and blood during exercise. Acta. Physiol. Scand.156:335-346. 1996.

11. Paavolainen, L., Hakkinen, K., Hamalainen, I., Nummela, A., in Rusko, H. Explosive-strength training improves 5-km running time by improving running economy and muscle power. Journal of Applied Physiology. 86:1527-1533. 1999.

12. Marcinik, E.J., Potts, J., Schlabach, G., Will, S., Dawson, P., in Hurley, B.F. Effects of strength training in lactate treshold and endurance performance. Medical Science and Sports Exercise.23:739-743. 1991.

 

Luka Gorše je diplomant Fakultete za šport in nekdanji vrhunski športnik v lokostrelstvu. Uspešno je zaključil mnogo dodatnih usposabljanj in izobraževanj s področja kineziologije in športa ter ima slabo desetletje izkušenj z vadbo za moč s starejšimi in mlajšimi, tako s športniki kot nešportniki. Pri telesni pripravi športnikov se je specializiral predvsem za športe tipa moči in eksplozivnosti, še posebej borilne športe s katerimi ima veliko izkušenj. Njegova druga specializacija pa je športna hipnoza, s katero pomaga športnikom premagovati zastoje in dosegati vrhunske rezultate. Luka je tudi avtor treh uspešnih knjig, preko 40 člankov na temo telesne vadbe, umske vadbe in prehrane za visoko zmogljivost ter mnogo izobraževalnih videoposnetkov namenjenih trenerjem, športnikom in splošni populaciji.Luka Gorše je bivši vrhunski športnik, diplomant Fakultete za šport, avtor knjižnih uspešnic, predavatelj, soustanovitelj Potentie, strokovnjak za najvišjo športno zmogljivost ter eden najbolj iskanih trenerjev v Sloveniji. Več o Luku si preberite na njegovi spletni strani: lukagorse.com