Zakaj potrebujemo umsko vadbo v 21. stoletju?

Ko živiš dovolj dolgo, določene stvari postanejo zelo jasne. Predvsem, kaj prinaša zadovoljstvo v naše življenje. In izgleda, da ljudje vse preveč dajemo poudarek zunanjim okoliščinam, predvsem kar se tiče npr. naših strahov ali upanj. Seveda želimo, da bi bile zunanje okoliščine optimalne. Kdo ne želi živeti dolgo, zdravo, se izobraževati, delati tisto, kar ga veseli, imeti dobre razmere z svojimi sorodniki in znanci? Vendar je tudi jasno, da če vse projekcije usmerimo v zunanji svet, bomo težko našli smisel, usmeritev, oz. mogoče resnično srečo v našem življenju. Resnična sreča niso prijetni občutki eden za drugim. Iskanje njih, izbiranje njih, vsrkanje njih in na koncu zgrudenje od utrujenja. Vsi občutki so podvrženi spremembam. Ko npr. pojemo en kos naše najljubše torte je odlična, ko pojemo četrti kos se nam že začne dvigovati. Ko poslušamo enkrat ali dvakrat našo najljubšo glasbo, nas prevevajo prijetni občutki. Predstavljajte si pa, da bi jo morali poslušati 24 ur neprenehoma. Kako izčrpljajoče.

Pri sreči gre bolj za zbirko spretnosti, ki jih imamo, oz. sposobnosti, ki jih lahko razvijemo. Odprtost, sočutje, samozavest… In ne lažno samozavest, ampak tako, kjer imamo manj strahov in smo zato bolj odprti ter pripravljeni delovati za skupno dobro.

Se pravi zunanje okoliščine niso dovolj, ker je zelo pomembno, kako si mi razlagamo te zunanje okoliščine. Naše stanje uma ima velik pomen, kako mi vidimo zunanje okoliščine in naš um ima moč, da te okoliščine tudi enostavno vidi drugače. Mi se lahko grozno počutimo v obilju vsega, hkrati pa se lahko počutimo močne in upajoče v težjih življenjskih okoliščinah.

Če želimo torej spremeniti naš svet, moramo spremeniti naš um. Vprašanje torej je, katera stanja uma vodijo do občutka izpopolnjenosti. Življenje ni samo projiciranje v prihodnost in gledanje v preteklost, ampak je življenje občutenje vsakega trenutka, ki gre mimo. Iz tega je dan sestavljen. Če pazimo na minute, se bodo ure uredile same po sebi. Ampak če so vse minute nesrečne, kako so lahko nekako ure in dan izpopolnjeni?

Mi jemljemo spreminjanje našega uma zelo površno in podcenjevalno. Mislimo, da smo takšni, kakršni smo, da življenje pač je, kakršno je. Nekateri celo mislijo, da je zaželeno, da smo taki. Mešanica dobrega in zlega in da imamo močne strasti, ki nas trgajo narazen in da bi bilo izredno dolgočasno, da bi živeli v miru. Ali to drži ali pa to govorijo samo ljudje, ki ne znajo upravičiti ali spremeniti, kar se jim dogaja, oz. kar doživljajo.

Ampak danes vemo, da to lahko spremenimo. Mnoge raziskave v epigenetiki govorijo, da lahko spreminjamo naš genski zapis, da ta ni stalen. Da ga lahko spreminja okolje ali mi sami. Zanimivo, da nas v šolah učijo vse živo, samo to, kako biti srečni v življenju, nas nihče ne nauči. Sreča v življenju je torej spretnost, ki jo lahko razvije vsak, in umska vadba je pot do te sreče.

 

Vir:

Ricard, M. (2007). Change your Mind, Change your Brain: The Inner Condition for Authentic Happiness. Pridobljeno z www.youtube.com.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja