Pomen sprostitve v življenju

Zadosten počitek in sprostitev predstavljata pomemben del našega življenja (to še posebno velja v stanju bolezni ali poškodbe). Vendar če želimo razumeti pomen sprostitve, ne samo vedeti kaj je, moramo začeti pri temeljih. Zakon katabolne in anabolne faze nam govori, da mora vsakemu naporu slediti počitek. Ko to beremo, se nam zdijo besede in misli popolnoma jasne, vseeno pa je realnost, ki jo živi veliko ljudi, popolnoma drugačna.

Veliko ljudi se dandanes pritožuje, da so pretirano izmučeni od dela in da enostavno nimajo časa za primeren počitek ali sprostitev. Ampak če bi to držalo, potem bi bili izmučeni od dela vsi ljudje, ki veliko delajo. Torej vidimo, da ni problem v pomanjkanju časa, saj ga imamo vsi ljudje enako količino na razpolaga, vendar v smotrni razdelitvi posameznikovih aktivnosti oz. preureditvi posameznikove hierarhije vrednot. Pri tem gre za spreminjanje posameznikovih vedenjskih namer in navad. Torej s spreminjanjem vedenjskih namer in posledično navad, bi lahko postali manj izmučeni – bolj spočiti, vendar pa so navade ena najbolj zakoreninjenih in najtežje spreminjajočih aktivnosti pri človeku, saj jih izvajamo avtonomno.  Ko se npr. pripeljemo po napornem dnevu v službi domov, se veliko ljudi odloči gledati televizijo za sprostitev, vendar pa ta in podobne aktivnosti ne pripomorejo k sprostitvi in počitku, ampak našo utrujenost le še poglobijo. Taki ljudje se naslednje jutro še vedno zbudijo utrujeni in nenaspani.

Naslednji problem so mediji in kvazistrokovnjaki (ljudje, ki predstavljajo svoje napačno in nepopolno znanje svetu). Preko medijev beremo ali slišimo besedne zveze kot so npr. »boriti se proti stresu« in ljudje, ki to slišijo ali preberejo, dobijo občutek, da je stres nekaj negativnega, slabega. Avtorji takih člankov pa v resnici ne vedo niti kaj sploh stres je, kaj šele kaj so vzroki in posledice stresa. Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na vsako spremembo, ki zahteva prilagoditev. Torej obremenitev in njegova posledica – stres, sta nujno potrebna, da človek deluje dobro. Vendar pa večina ljudi ne sprejema dobro dejstva, da so aktivnosti, ki zahtevajo napor, za nas zaželjene, zato take stvari mediji raje zamolčijo. Ločimo med eustresom (v splošnem nastane, če človek vzame aktivnost ali spremembo, ki stres povzroči kot izziv) in distresom (v splošnem nastane pri nezaželjeni spremembi ali ponavljajoči neučinkoviti aktivnosti). Za trenutek se ustavimo in razmislimo o besedni zvezi »boriti se proti stresu«. Človek je pod stresom in se začne boriti proti stresu, kar pomeni, da zapade pod še večji stres. Torej besedna zveza »boriti se proti stresu« le pahne človeka v začarani krog še večjega stresa.

Če pa obdobje stresa traja dlje časa (tako eustresa kot distresa) in se organizem ne uspe povrniti v prejšnje ali višje stanje, potem pa lahko to vodi v kronično izčrpanost ali bolezen. Telo človeka, ki je stalno v stresu, nadaljuje izločanje kortizola in drugih stresnih hormonov, kar slabi imunski sistem (znižuje dejavnost celic, ki uničujejo tujke v organizmu). Torej z raznimi sprostilnimi tehnikami kot so: masaža, savna, hipnoza, biofeedback, lažje športne ciklične aktivnosti… lahko zmanjšujemo negativne učinke, ki jih prinašajo dlje trajajoča obdobja, včasih neizogibnega stresa. Vendar pa nobena sprostitvena ali obnovitvena tehnika ni dolgoročno nadomestilo za bolj zdrav in uravnovešen način življenja (zdrava prehrana, gibanje, zadostna količina spanja, načrtovanje časa, pravilen odnos do stresa, višja samozaznava…).

Cilj torej ni, da se stresu izogibamo, saj je stres del življenja, naraven stranski produkt skoraj vseh naših aktivnosti. Ampak če se želimo polno izražati, moramo najprej najti svoje optimalne nivoje stresa in potem uporabiti svojo energijo za prilagoditev na stopnjo in smer, ki nam jo narekuje naše telo in um. To nikakor ni lahko. Od nas zahteva veliko vaje in nenehno samoanalizo (Selye, 1956).